POMAGAJTE NAM JIH NAHRANITI in REŠEVATI NJIHOVA ŽIVLJENJA

Kot vsem znano, pomagamo tudi tujim psom.
Obiskujemo najbolj ogrožena področja.
Azile smrti v BIH, deponije.. na teh območjih psi umirajo od lakote, bolezni, mučenja s strani maščevalnih ljudi.
Tisti, ki sledite našemu delovanju razumete zakaj naša srca odidejo na tako dolgo pot reševanja, velikokrat gremo čez limit.
Donacij ni nikoli dovolj, trpečih živali pa vse preveč.
Težko se je odločiti, komu dati možnost živeti, ko pa jih je več 100.
Vsi prosijo s tistimi očmi - VZEMITE ME!

Vabljeni, da si ogledate video posnetek in razumeli boste o čem govorimo.
video: https://www.youtube.com/watch?v=aaVZz8Asl3M&feature=youtu.be
Ob zadnjem obisku smo jih dali kar nekaj na varno.
Dolgovi naraščajo, donacij žal ni dovolj, prav tako dolgujemo plačilo prevoza...Saj smo na pot poslali dva kombija in avto s hrano- na ogrožena območja.

Od vas dobri ljudje je odvisno kolikim bomo lahko še pomagali.
Šteje vsak briket, konzerva, cent...
Fotogalerija z zadnje turneje:
https://www.facebook.com/media/set/?set=a.520004304792768.1073741918.192991600827375&type=3

ZADNJE UPANJE, Zavod za pomoč ljudem in živalim v stiski
Loka 120
3223 Loka pri Žusmu
TRR: SI56 0483 5000 2051 219
namen: POMOČ PSOM

Paypal račun: paypzupanje@gmail.com

Pomagate prav tako z nakupom katerega izmed izdelkov v našem virtualnem sejmu: https://www.facebook.com/media/set/?set=a.259373957522472.60822.192991600827375&type=3

Donirajo lahko prav tako podjetja. Pišite nam na mail: zavodzadnjeupanje@gmail.com in poslali vam bomo donatorsko pogodbo, katero lahko uveljavite pri dohodnini.
Postanete lahko podpornik na naši spletni strani: http://www.zadnjeupanje.si/sl/o-nas

Na zgornji povezavi lahko najdete kontakt naših volonterjev po Sloveniji za predajo donacij.

Hvala vsem, ki vam ni vseeno.

OBISK AZILA V BIHAČU

Piše naša Saša: 
Sem ugotovila da mi je to zlo težko, ker sem bila tam in ko gledam lanske slikce, si vedno mislim - kak še nisem tega mal dlje božala..pa temu se mal bolj posvetila..to mi je najtežji del... :(

Do našega naslednjega prihoda ponavadi mladički izgubijo svojo bitko, večje pse pa postrelijo...

Obisk Velike Kladuše na dan žena, 8.3.2014:

Dve volonterki sva se odpravili do občine Velika Kladuša, s strahom da ponovno kje naletimo na postreljene pse. Na srečo ni bilo zabeleženega novega streljanja, odkar smo z vsemi topovi pritisnili na župana, vendar na deponiji nikoli ne veš, lahko je zakopati nekaj psov pod kupe smeti, brez da kdo ve zanje. 
Vendar smo na preži skupaj z lokalnimi volonterji. Kužki na deponiji so bili veseli hrane in sveže vode. 
Imeli sva srečo, da sva naleteli na dobrosrčnega delavca Komunale in uspeli z avtom do vrha deponije, ter tako lažje hranili kužke.
Nekaj jih ima kožne bolezni (demodex), vendar ima lokalni volonter zanje zdravilo, ki ga je prejel od avstrijskega društva s katerim smo redno v kontaktu.
Njihovo stanje bomo spremljali. Odkar so prišle fotografije streljanja v kraju Todorovo v lokalne medije, je prepovedano tudi fotografiranje na deponiji, vendar smo na skrivaj naredili nekaj fotografij za vse donatorje, katerim se zahvaljujemo za poln prtljažnik hrane, hkrati si v prihodnje želimo med donacijami kakšnih stronghold ampul za različne teže.
Nekaj najbolj ogroženih smo z vašo pomočjo dali na varno...
Stroški naraščajo, zato bomo zelo veseli vsakega vašega prispevka, kot hrane..

Hvala vsem, ki pomagate pomagati. ♥

ZADNJE UPANJE, Zavod za pomoč ljudem in živalim v stiski
Loka 120
3223 Loka pri Žusmu
TRR: SI56 0483 5000 2051 219 
namen: POMOČ PSOM BIH

kontakti: http://www.zadnjeupanje.si/sl/o-nas

Dragi naši.
Danes smo z vašimi prispevki nakazali 100€ za zdravljenje psov, katere smo iz azila namestili na varno.
Veliko jih je in veterinarski stroški vsakodnevno naraščajo.
Šli smo v zelo velik rizik, saj prisluhnemo vašim prošnjam- DAJTE JIH NA VARNO...
Sedaj so na varnem, a na žalost je premalo donacij z vaše strani.
Plačilo vet. storitev, nakup kvalitetne hrane, vse to stane in ne malo.
V kolikor ne bo dovolj donacij, na žalost ne bomo mogli več reševati teh umirajočih bitij.
Vsi SKUPAJ smo njihovo zadnje upanje in brez vaše pomoči jim ne moremo pomagati, žal...
S komentarji, všečki.. ne moremo poravnati dolgov, kateri se z dneva v dan večajo.
Hvala za razumevanje.

Včeraj so se na pot reševanja nikogaršnjih bitij, blizu Bihača, odpravili naši volonterji.
S sabo so odpeljali dva nabito polna avtomobila vaših donacij v obliki hrane, odej, tabletk, sanitetnega materiala…
Kot že vsem znano, se je potrebno pred vstopom v »azil« najaviti na veterinarski postaji v Bihaču.
Tam vas popišejo, izdajo propustnico, s katero lahko vstopite za 30 minut.
V tem času si lahko izberete žival, v kolikor jo želite posvojiti.
Ob vsakem našem prihodu imajo druga pravila, izmišljujejo si jih s proti, tako da je njim prav.
Ko so se včeraj naši volonterji pripeljali, je bila postaja že ob 12.h zaprta, redni delovni čas ob sobotah je do 15.h.
Več kot očitno je, da so pričakovali naš obisk.
Že na meji so bili do potankosti pregledani, tudi ko so se vračali v Slovenijo.
Naša Saša je vztrajno klicala direktorja, ko se ji je oglasil in ugotovil kdo je na drugi strani, je prekinil.
Povedala mu je, da je prišla skupina volonterjev iz Slovenije pomagati njihovim psom, jih nahraniti, počistiti bokse, v utice nastlati seno, odeje in na varno odpeljati najbolj ogrožene – tri pasje mamica z mladički.
Direktor se je v telefon le smejal in povedal, da nimajo vstopa.
Spomnil jo je, da se je potrebno dan prej registrirati na kliniki in prospustnico napišejo za naslednji dan.
Vsi vemo, da imajo s tem načinom dovolj časa počistiti azil z mrtvimi bitji, iztrebke, nahraniti še živeče pse….
Kot vsi poznamo Sašo, ni prenehala in z vsemi volonterji odšla na policijsko postajo.
Sprejel jih je prijazen policist, kateri je poklical direktorja azila in mu odredil, da pošlje zaposlenega, ki dela v azilu.
Ta se je pripeljal do policijske postaje in bili so pripravljeni na odhod proti »azilu«.
Zaslišali so glas, da naj počakajo. Ko so se obrnili, je iz postaje prišla povečana patrulja policistov, vseh je bilo osem.
Prijaznega policista, kateri je odredil, da lahko gredo v azil, je po rami potapkal eden izmed policistov in v smehu dejal, da je dobil novo navodilo od župana in sicer, da nihče od volonterjev ne sme vstopiti v »azil«.
Naj dodamo še to, da je županova hči partnerica od direktorja azila in veterinarske postaje.
Dovolj jasno, zakaj je temu tako.
Oglasila se je Saša, da kako morejo spreminjati pravila vsakih pet minut?
Za tem so vsi policisti obkolili volonterje, z roko teptali po pištoli, se smejali in eden izmed njih je dejal, da lahko gredo, a v kolikor bo kdo od volonterjev naredil korak na ozemlje »azila«, bo kaznovan s 150€ globe.
Vsi so se spogledali in ni jim preostalo drugega, kot da pohlevno pokimajo in odidejo.
Več kot očitno je, da je pri vsemu glavna vloga denar. Pravila se spreminjajo z minuto v minuto, ničkriva bitja pa umirajo vsako minuto, prav tem trenutku so na mrazu, v lastnih iztrebkih, če dobijo hrano 2x tedensko so lahko veseli. Hranijo jih ravno toliko, da jih pustijo pri življenju in na njih služijo.
Psičk ne sterilizirajo, čeprav trdijo, da jih, njihovi komaj skoteni mladiči tako po nekaj dneh poginejo.
Psi so zaklenjeni v boksih, na katerih so ključavnice, ne morejo si najti hrane, vsaj gnilega jabolka na smetišču, katero je nekaj metrov stran.
Prav tako jih ni mogoče rešiti, brez zaposlenega v azilu, saj je potrebno bokse odkleniti, pred azilom pa vedno straži varnostnik.
Zraven je velika greznica, kamor mečejo na pol mrtve pse, mladičke, kateri cvilijo, kličejo mamico, katera joče za rešetkami v boksu in se stiska še živečim mladičkom.
Tako praznijo bokse in v njih prenatrpajo druge pse, ujete z mesta. Začaran krog.
Nad greznico letajo krokarji in se veselijo novih, toplih plenov.
Psi v boksih so bolni, kar ste se lahko prepričali ob naših fotografijah rešenčkov, kateri se še danes borijo za življenja.
V »azilu« bi že zdavnaj zatisnili svoje očke.
Tako so naši volonterji predali nekaj hrane volonterjem v Bihaču, ostalo pa so odpeljali v Cazin, jo predali Mirsadu, kateri skrbi za nikogaršnja bitja.
Tam so opazili plašno, visoko brejo psičko in jo vzeli s sabo.
Prav tako so hranili nikogaršnja bitja v Kladuši in naleteli na umirajočo psičko. Vso podhranjeno, sama kost in koža, z demodexom, hudo kožno boleznijo.
Tako so kljub temu dali možnost živeti dvema psičkama, kateri sta na varnem in že veterinarsko oskrbljeni.
Zelo bomo veseli, če nam boste pomagali s sredstvi, da bomo lahko poravnali stroške, prav tako s hrano, saj so nam zaloge pošle.
Mi bomo razmišljali in naredili vse, da se stanje v »azilu« blizu Bihača popravi.
Obrnili smo se že na več institucij, tudi tujino, do močnih oganizacij za zaščito živali, priložili fotografije, video posnetke, verjamemo, da bo nekoč temu konec.
Vsako živo bitje si zasluži živeti, ne glede na to ali je človek ali žival.
Ta uboga bitja so dobre tri ure stran od nas, in v Bihaću vladajo ljudje, katerim ni mar za živali. Ali mislite, da takšni vodilni delajo kaj bolj v prid ljudem?
Zamislimo se tudi, kakšni župani vladajo nam? Vsi vemo, da so velike razlike med občinami. Tisti župan, kateremu ni mar za žival, mu v resnici tudi za ljudi ni.
Vsi tega ne razumete, ali pa ne želite razumeti. Močno upamo, da boste spregledali prej kot slej in odstranili fijake z glave.

Psička Mila je ena izmed rešenih iz azila smrti- še vedno se bori za življenje: https://www.facebook.com/photo.php?fbid=451596591633540&set=a.286387021487832.66010.192991600827375&type=1&theater
Pomagajte, šteje vsak evro:
Osnovni podatki:
ZADNJE UPANJE, Zavod za pomoč ljudem in živalim v stiski
Loka 120
3223 Loka pri Žusmu

TRR: SI56 0483 5000 2051 219
NAMEN: POMOČ PSOM

Več o tem azilu: https://www.facebook.com/media/set/?set=a.430615923731607.1073741868.192991600827375&type=3