NOVICE IN DOGODKI

Po dolgi, naporni poti sta prispela v Bosno. Gospa Katka je pripravila kraljevsko pojedino za nikogaršnje kužke. Hranili so jih na več lokacijah. Ob fotografijah moje srce igra. Tako lepo je videti site in hvaležne pasje dušice.
Iz srca hvala partnerju, da podpira mojo drugačnost. Namesto, da bi počival od napornih dni, ki so za njim, se on poda na dolgo pot. Zelo cenim to.
Iz srca hvala vsem dobrim ljudem, ki podpirate naše delovanje in pomagate z donacijami. Tudi tokrat je bilo nahranjenih veliko lačnih, zapuščenih štirinožcev. Gospa Katka in prostovoljci skrbijo za njih vsak dan. Zato je vaša pomoč ves čas dobrodošla.

Valerija, ustanoviteljica zavoda Zadnje upanje

Osnovni podatki:
ZADNJE UPANJE, Zavod za pomoč ljudem in živalim v stiski
Loka 120
3223 Loka pri Žusmu
TRR: SI56 0483 5000 2051 219
Namen: POMOČ PSOM V BIH

Paypal račun: paypzupanje@gmail.com

Njihova vodja se je obrnila na nas. Manjkalo jim je sredstev, da bi lahko šli vsi na letovanje. Z velikim veseljem smo priskočili na pomoč. Pomagali smo s plačilom celotnega letovanja za dva uporabnika in 5 uporabnikom z delnim plačilom. Tako so lahko vsi uživali na morju. Ko sem prejela fotografije srečnih obrazov, so me oblile solze. Lepo je videti srečne, nasmejane, v njihovem brezskrbnem svetu.

Hvala, ker razumete in podpirate naše delovanje. S pomočjo vas dobri ljudje, smo pričarali že ogromno nasmehov. Hvala vam iz srca.

Valerija, ustanoviteljica zavoda Zadnje upanje


Osnovni podatki:
ZADNJE UPANJE, Zavod za pomoč ljudem in živalim v stiski
Loka 120
3223 Loka pri Žusmu
TRR: SI56 0483 5000 2051 219
Namen: POMOČ LJUDEM

Paypal račun: paypzupanje@gmail.com

kontakt:
Valerija: 051 320 719

Ležim v senci, se hladim s koktejlom in opazujem sina, kako uživa v bazenu. Čez čas opazim, da gleda delavce, kateri so v vročini obrezovali palme. Sin pride k meni. Mami, poglej v tej vročini delajo, gotovo so žejni.

Pokličem natakarja in naročim mineralno vodo. V zahvalo mu v roko stisnem drobiž. Naskrivaj sem jo nesla delavcem. Popili so jo v trenutku in bili neopisno hvaležni.

Zaposleni imajo strogo prepovedano prevzeti hrano ali pijačo od turistov. Njihovi vodilni jih ves čas nadzorujejo.

Žalostno je, da turisti uživamo, na voljo imamo neomejeno hrano in pijačo, poleg nas pa lačni in žejni sužnji, ki delajo cele dneve v vročini, za drobiž.

Hvaležna sem, da je sin sam opazil žejne delavce in da mu ni bilo vseeno za njih.

Prav tako je opazil starejšega gospoda, ki je čistil wc-je v hotelu. Vsak dan mu je sin na skrivaj nesel namaze, piškote, priboljške, drobiž. On pa mu je vsak dan v zahvalo podaril dišeč cvet.

Otroci so nase zrcalo. Posnemajo nas na vsakem koraku. Oni so naša prihodnost. Potrudimo se, da bodo vzgojeni v duhu srčnosti in empatije. Tega nam v tem času primanjkuje...

"Človek postane velik natanko toliko, kolikor se trudi za dobrobit sočloveka."
Mahatma Gandhi

Valerija, ustanoviteljica zavoda Zadnje Upanje

Na jesen življenja si vsak želi, da ne bi ostal sam. Sploh takrat, ko ne zmoremo več skrbeti zase. V vsakemu od njih, po tihem tli neka želja, da bodo imeli nekoga ob sebi. Da mu bo nekdo lajšal bolečine, krajšal čas, mu zamenjal plenico, ga umil, nahranil... Zaradi hitrega tempa in služb, mladi tega ne zmorejo.

K sreči imamo za to namenjene ustanove in k sreči so v teh ustanovah zaposleni ljudje, ki jim je mar za njih. Ki jih čutijo, razumejo in na njih mislijo tudi, ko niso v službi.

Čarobni vonj sivke pomirja, spominja na domač vrt. Z doma narejenimi šopki, sem razveselila več starostnikov. Njihov hvaležni pogled in objem povesta več kot tisoč besed. Samo, da so srečni. S tem je napolnjena moja duša.

Valerija, ustanoviteljica zavoda Zadnje upanje

Če nimamo časa za njih, pa jih zaupajmo v oskrbo za to usposobljenim ljudem, ki pridejo na dom, ali pa jih zaupajmo v za to namenjene ustanove. Nekomu, ki bo z njimi ravnal ljubeče, sočutno in spoštljivo. Nikakor si nihče od starostnikov ne zasluži zmerjanja, osornosti, nepotrpežljivosti s strani mlajših. Oni so nase korenine, naši učitelji za življenje in naši motivatorji, ko smo v življenju padli...

Na fotografiji me moja draga babica drži v naročju. Od kar pomnim je bila ljubeča do mene, nežna, topla in prijazna. Za v šolo mi je dala zadnji drobiž. Samo, da ne bi bila lačna ali žejna. Babica je nepokretna več let. Imamo jo doma. Ni enostavno. Veliko je odrekanj in nikoli nismo brez skrbi. A kljub vsemu, mi na misel ne pride, da bi bila do nje nesramna, osorna, nespoštljiva. Hvaležna sem za vsak trenutek z njo in jo imam neizmerno rada.

Nikoli ne pozabite rok,
ki so vas čuvale takrat,
ko ni bilo maminih.
Ne pozabite dlani,
ki so vas božale, ko ste bili žalostni.
Ne pozabite SRCA, ki vas je imelo ob maminem najraje na svetu.

Valerija, ustanoviteljica zavoda Zadnje upanje

V času njenega življenja, me je prosila, naj na grob nesem svečko njenim pokojnim. Večkrat mi je zaskrbljeno rekla, le kdo bo skrbel za grob, ko me ne bo več. Moja mami je nasadila trajnice. Pokazala sem ji cvetoče narcise, tulipane in ji rekla, da bodo vedno cveteli, tudi, ko nje več ne bo. Ko te odcvetijo, vedno posadim rožice, tako da je njen zadnji dom urejen. Pred dnevi sem šla prižgat svečko.

Pepca počiva v grobu s svojimi bližnjimi, rožice zelo lepo cvetijo, svečka tudi gori.

Na jesen njenega življenja je bila sama, ni imela svojih otrok, nikogar ki bi skrbel za njo. Ko je umrla, pa so se našli dediči. Zanimala jih je hiška, v kateri je živela. Predlagala sem jim, da jim pokažem še njen zadnji dom. A jih ni zanimalo.

Vsak se odloči zase, jaz vem, da je gospa Pepca v mojem srcu naredila velik pečat in na njo ne bom nikoli pozabila.

Tvoj karakter se vidi po tem, kako ravnaš s tistimi, ki ti navidezno ne morejo ničesar dati.

Pepcino zgodbo si lahko ogledate tukaj.

Valerija, ustanoviteljica zavoda

Zelo težko je opazovati bolne. Jih gledati v oči. Občasno upajo, verjamejo, da bodo premagali bolezen... In si želijo živeti. Občasno obupajo, se ne borijo več in si želijo umreti. Vsakemu od njih se v službi posvetim z vsem srcem in dušo. Ker vem, da v teh trenutkih potrebujejo nekoga, ki jih razume in posluša. A najhuje je, ko zbolijo moji bližnji. Ker poznam diagnoze, potek bolezni, izvide,... Moja ljuba babica bi že zdavnaj za vedno zaspala, če je moja draga mami ne bi tako lepo negovala in če ne bi bila pozorna na vse spremembe na njenem telesu. Vedno me takoj obvesti. In vedno presodim kako nujno, resno je stanje.

Babica je v paliativni oskrbi. Paliativa pomeni lajšanje bolečin. Zdravljenje ni več smiselno ali ni več možno. A kljub vsemu, je potrebno odreagirati, ko je življenje ogroženo. Naj se gre za dušenje ali kaj drugega. Ne veste koliko je ob vsemu temu odrekanj in koliko je neprespanih noči. Babica ima kljub vsemu veliko srečo. Njena osebna zdravnica dr. Podgoršek (ZD Šentjur pri Celju) in njena medicinska sestra Tejka, se vedno takoj odzoveta, kadar potrebuje napotnico, nalog za prevoz, zdravila. Njena patronažna sestra Lucija jo nasmeje, stisne za roko in ji vedno nameni prijazne besede. Gospa Sonja iz lekarne Šentjur, je oseba, ki zna prisluhniti in se potrudi, da dobimo materiale, katere je zdravstvena zavarovalnica ukinila in jih ne nabavlja več, ker so predragi. Vedno sva našli najboljšo rešitev za babico. Tudi sodelovanje z urgentno službo v bolnici Celje, poteka vse bolj tekoče. Da ne govorim o sodelovanju z glavno sestro Klavdijo na gastro oddelku. Vedno je pripravljena prisluhniti in pomagati. In reševalci, kateri se pripeljejo po njo v snegu ali dežju in so vedno zelo prijazni z njo. Ne veste kako velikega pomena je sodelovanje z vsemi. Da znajo prisluhniti, pomagati in me prenašati tudi takrat, ko vztrajam, da sem ves čas ob moji babici. Vem, da sestre tega ne vidijo rade. A vem, da ji s svojo prisotnostjo pomagam, saj se najbolj varno počuti, kadar sem ob njej. Ne vem kako dolgo bo še med nami, a vem da mi je vsak trenutek z njo dragocen. Sploh na urgenci. Ker je v tujem okolju, več ur, med nepoznanimi ljudmi. Ves čas me drži za roko in me ne izpusti.

Iz srca se zahvaljujem vsem, ki svoj poklic opravljate s srcem, znate biti prijazni, topli, čuteči. Ne veste kaj to pomeni za bolne paciente in nemočne svojce, ki jih opazujemo in bi vse naredili za njih, da ne bi trpeli.

Danes sva na urgenci preživeli 7ur. Sedaj je v svoji topli postelji. Drugi teden pa ponovno pot v bolnico. Za njo dam zadnje atome energije. Tudi njej ni bilo nič težko narediti zame, ko sem bila se majhna deklica in kasneje trmasta pubertetnica... Vedno je bila tu zame in vedno sem bila za njo deklica, ki jo je imela in jo ima zelo rada.

Nikoli ne pozabite rok,
ki so vas čuvale takrat,
ko ni bilo maminih.

Ne pozabite dlani,
ki so vas božale, ko ste bili zalostni.

Ne pozabite SRCA, ki vas je imelo ob maminem najraje na svetu.

Valerija Krslin, ustanoviteljica zavoda Zadnje upanje

Še dva nova puloverja sta prišla v prave roke. Gospe sta bili presrečni in hvaležni. Iz srca hvala srčni donatorki za poslan paket.
Vedno se potrudim, da podarjeno pride v prave roke.
Paket volne bom podarila gospe, katera zelo rada plete in si s tem krajša vsakdan.
Hvala, ker podpirate naše delovanje.

Valerija, ustanoviteljica zavoda Zadnje upanje

Kontakt: 051 320 719

Osnovni podatki:
ZADNJE UPANJE, Zavod za pomoč ljudem in živalim v stiski
Loka 120
3223 Loka pri Žusmu
TRR: SI56 0483 5000 2051 219
Namen: POMOČ LJUDEM

Paypal račun: paypzupanje@gmail.com

Za gospo smo kupili majico, spodnji del trenerke, nogavice in dve pižami. Bila je zelo hvaležna in vesela. Večkrat jo razveselimo tudi s kakšnim priboljškom in malimi pozornostmi. Lep je občutek, ko osrečimo osamljene. Tako jim pokažemo, da niso sami in da nekdo misli na njih.
Hvala, ker podpirate naše delovanje.

Valerija, ustanoviteljica zavoda Zadnje upanje

Kontakt: 051 320 719

Osnovni podatki:
ZADNJE UPANJE, Zavod za pomoč ljudem in živalim v stiski
Loka 120
3223 Loka pri Žusmu
TRR: SI56 0483 5000 2051 219
Namen: POMOČ LJUDEM

Paypal račun: paypzupanje@gmail.com

Stari starši so dali življenje našim staršem in starši so ga dali nam... Brez enih in drugih, me ne bi bilo. Ko sem bila majhna, so mi nudili, kar so lahko po svojih zmožnostih. Me vzgojili, kot so znali. Zaradi tega mi je odnos in skrb za njih sveto pravilo. Hvaležna sem, da me je življenje pripeljalo na to pot zavedanja in do poklica medicinske sestre. S tem sem pridobila veliko znanja in izkušenj skozi leta. Vse to pride prav ob skrbi za moje bližnje. Svoj čas in energijo jim bom namenila, dokler bo v moji moči. Ker jih spoštujem in sem jim hvaležna, za vse kar so mi dali. Predvsem življenje in vrednote, na katere sem ponosna.

Spoštujmo svoje starše, stare starše, dokler jih še imamo tukaj in zdaj. In ne jočimo, ko jih več ne bo. Takrat bo prepozno.

Odpuščati, pomeni odpustiti sebi in živeti brez bolečine v duši.

Zakaj to govorim? Ker se skoraj vsak dan pogovarjam s starostniki, ki so ostali sami. Ali so otroci umrli, ali pa so z njimi skregani. Mnogi od teh zelo težko umrejo, ker čakajo na odpuščanje svojih otrok, a jih redki obiščejo, tudi, ko so na smrtni postelji... Prevečkrat pa je vzrok prav premoženje, katerega nihče ne bo odnesel s sabo...

V razmislek...

Valerija, ustanoviteljica zavoda Zadnje upanje

Prosila sem vas za pomoč gospe, z nakupom toplih oblačil. Glede na vaš odziv, sva lahko kupili veliko več. Peljala sem jo po nakupih. Izbrala si je veliko lepih, toplih oblačil, tople škornje, copate, vitamine, kreme, smrekico, lučke, okraske, prt da bo miza praznična. Kupili sva še nekaj hrane in grelnik vode, da si bo pripravila tople napitke. Vzeli sva si čas za kavo in klepet. Vmes mi je povedala, da je včasih štrikala. Zavili sva v trgovino in kupili volno. Tako si bo krajšala dolge zimske dni. Skupaj sva postavili smrekico in jo okrasili.

Bila je ganjena in ob pogledu na vse, me je objela in jokala. Ni verjela svojim očem. Takšnih praznikov še nisem nikoli imela, je dejala. Osrečila sem jo s pomočjo vas dobri ljudje.

Iskrena hvala za zaupanje in ker pomagate osrečevati srca starejših. Takšne geste jim ogromno pomenijo. Prejeli smo tudi paket trgovine Ulala. V njemu so bila oblačila, pismo z voščilom in s prispevkom. Iz srca hvala srčnim zaposlenim. Polepšale ste ji praznike.

Valerija, ustanoviteljica zavoda Zadnje upanje

Moja draga stara mama je praznovala svoj 90. jubilej. Tako zelo vesela je, če jo kdo obišče in ji nameni nekaj besed. Danes sta jo obiskala predsednik naše krajevne skupnosti, gospod Srečko Krajnčan in njegova žena Irena. Srečko je včeraj na praznovanju prevzel vlogo glavnega kuharja. Odzval se je brez pomisleka. Pripravil je izvrstno hrano. Njegova žena Irena, je prav tako srčna gospa, saj redno skrbi za njeno frizuro in pride k njej na dom. Nameni ji svoj cas, tople in prijazne besede. Transport v frizerski salon bi bil za njo prenaporen.

Tako vzorne predstavnike naj bi imela vsaka krajevna skupnost, občina, država. To so geste, ki pobožajo dušo. Starejšim takšne pozornosti ogromno pomenijo. Morda se komu zdijo brez pomena. A vedite, da ima v današnjem času zelo malo ljudi čut za starejše. Hitimo in si ne vzamemo časa za klepet, stisk roke. Prevečkrat ob vsemu temu pozabimo na starejše, nepokretne, osamljene.

Pred nami so volitve. Pomislite, kdo od kandidatov je sočuten, kdo si vzame čas za bolne, komu humanitarnost ni tuja. Kdo je resnično človek v pravem pomenu besede?

Stara mama je nepokretna, v celoti odvisna od drugih. Po zaslugi moje drage mamice in atija, je kljub vsemu nasmejana in srečna. Vsak dan jima je hvaležna za to, da jo imata Doma. Čeprav to pomeni veliko odrekanj, zahteva obilo energije, sočutja, potrpljenja in moči. Iz srca sem jima hvaležna, da zmoreta vse to. Močno si želim, da bi bila njena jesen življenja srečna, brez bolečin in v družbi njej dragih oseb. To je vse kar potrebuje.

Valerija, ustanoviteljica zavoda

Prvi teden pouka je v šolo hodila brez torbe. Opazovala je sošolce, kako so kazali svoje nove torbe, nekateri so imeli na njih lučke in vse možne dodatke. Deklica pa ni imela niti rabljene. Manjkalo ji je se nekaj potrebščin.

Si predstavljate njene občutke?

Srčna gospa Janja nam je pisala, da podari skoraj novo torbo. Ko smo ji povedali za dekličino zgodbo, je torbo napolnila s potrebščinami, knjigami, oblačili, priboljški.

Napolnjeno torbo smo za tem predali srčni učiteljici, katera je opazovala deklico. Predala ji jo je in ji pokazala, da vesolje poskrbi za vse.

Verjetno ji bo ta gesta ostala v spominu vse življenje.

Hvala učiteljici, ki svoje delo opravlja s srcem in vidi veliko več, kot narekuje njeno delo. In iskrena hvala donatorki za neverjetno srčno donacijo.

Hvala, ker podpirate naše delovanje. Skupaj lahko pišemo srečne zgodbe.

Valerija, ustanoviteljica zavoda Zadnje upanje

Osnovni podatki:
ZADNJE UPANJE, Zavod za pomoč ljudem in živalim v stiski
Loka 120
3223 Loka pri Žusmu
TRR: SI56 0483 5000 2051 219

Paypal račun: paypzupanje@gmail.com

Kontakt:
zavodzadnjeupanje@gmail.com
051 320 719, Valerija

Dali so srce za srce

Na dan svetega Valentina so v izolskem kulturnem domu pripravili humanitarno prireditev Srce za srce z izjemno bogatim programom, na kateri poleg plesnega spektakla različnih plesnih zvrsti ni manjkal niti kulturni vložek. Celoten projekt je pustil sporočilo, da humanost in iskrena ljubezen ne poznata meja. Mlademu Lazarju Rišarju so omogočili brezplačno tedensko bivanje v hotelu Delfin ter odhod na maraton v Verono. Dogodek je pripravila vodja projekta in organizatorka NGU ekipe, mag. Milena Đukić.

Na dogodku so bile prisotne tudi predstavnice zavoda Zadnje upanje s promocijskim materialom za osveščanje ljudi o pomoči šibkejšim.

Za mano je predavanje na Ljudski univerzi v Rogaški Slatini.
Bilo je prijetno v njihovi družbi. Zbrali so hrano, brisačke za nikogaršnja bitja, za kar se jim iz srca zahvaljujem.
Prav tako so pomagali nahraniti pujska s prostovoljnimi prispevki. ♥

Z veseljem se odzovem na povabilo tudi v vaš kraj.
V zameno osebno ne pričakujem ničesar, saj je moj cilj predstaviti zavod čimveč ljudem, jih ozaveščati o pomenu humanitarnosti, o pomoči vsem živim bitjem, ne glede na barvo kože, kontinent, naj bo to človek ali žival.

Predstaviti želim med drugim naše transparentno delovanje- smo namreč eni izmed redkih organizacij, kateri delujemo javno, vam prikažemo račune, vas sproti seznanjamo o zgodbah. Zdi se mi prav, da veste zakaj porabimo vaše prispevke.
Stojim za vsako vašo donacijo, saj se zavedam, da kar seješ to žanješ.
Zato naš zavod seje ljubezen, pomoč šibkim, na pošten način.
Pri nas ni zaposlen nihče, vsi delujemo prostovoljno.

Vsi si delimo naš planet in prav je, da spoštujemo drug drugega.

Vesela sem, da na dogodek prinesete s sabo majhno pozornost za tiste, ki nas potrebujejo. Naj bo to hrana za ljudi ali živali.

V kolikor bi me želeli povabiti, to storite čimprej, za enkrat sem še v enem kosu, aprila pa z mojim partnerjem pričakujeva družinskega člana več, tokrat dvonožnega. :) ( ♥ )

Na deponije moje telo v tem stanju ni sposobno hoditi, predavanj pa se z veseljem udeležim. ;)

Valerija, ustanovitelica zavoda ( 051 320 719)

Pomagali smo družini iz Pirjedora, katera nesebično skrbi za nikogaršnje živalce.

Vedno se potrudimo in pomagamo kolikor nam dopuščajo možnosti.

PRESENEČENJE USPELO

Skupino varovancev s posebnimi potrebami sta obiskala čisto pravi Sv. Miklavž in parkelj.

Obiska in daril so bili več kot veseli.

Iz srca hvala vsem, ki ste pomagali s prispevki za nakup daril.
Z vašo pomočjo smo ogreli in razveselili kar nekaj src.
Hvala vam.

Zbiramo brikete, konzerve, dekice, ležišča ter ostalo opremo za brezdomne živali.

Hvala!