Pomoč kozi, katera je ostala brez lastnika

Sosedje so ga pogrešali več dni, na kar so s policisti ugotovili, da leži mrtev v svoji postelji.

 

Gospod je imel kozo in dve muci. Za živali ni poskrbela nobena služba. Ostale so prepuščene same sebi, čeprav so bili na CSD Novo Mesto obveščeni, da na domačiji ostajajo živali. Izvedeli smo, da je ena gospa klicala društvo za zaščito živali v Novem Mestu, a naj ne bi bili odzivni. Kar razumemo, saj neprofitne organizacije ne moremo biti ves čas na voljo. Tako so na koncu klicali na veterino, da pridejo evtanazirati kozo, muc pa ni videti nikjer več.

 

Na domačijo so prišli izklopit elektriko in vodo.

 

Včeraj nas je klicala gospa, katera je zaposlena v komunalnem podjetju Novo Mesto. Vedela je, da bodo izklopili vodo in da tam živi koza. Ni ji dalo miru, zato se je obrnila na nas za pomoč. K sreči so še ljudje, ki ne opravljalo izključno svojega dela, ampak gledajo tudi širše, na živali, katere ostanejo prepuščene sami sebi.

 

Po objavi, da iščemo dom, nas je klicalo več potencialnih posvojiteljev. Zanimalo jih je, koliko je stara, barva, pasma, velikost, karakter... Po pogovorih smo dobili občutek, da ta koza ne bi bila posvojena kot družinski član, ki bi uživala do konca svojih dni v naravi. Ampak bi večina potencialnih posvojiteljev imela korist od nje. Mladičke, mleko, morda meso...

 

O kozi nismo vedeli nič, le to, da je sama zaprta v hlevu in da bo prej kot slej evtanazirana. Klicali smo Aleksandra Kamenika, kateri ima veseli ranč v Mariboru, pri njemu so živali smatrane kot živa, čuteča bitja, ki potrebujejo ljubezen in katere ne bodo nikoli pristale na krožniku. Brez oklevanja je rekel, da naj mu jo pripeljemo. O kozi ga ni zanimalo nič, njegov cilj je bil, da jo REŠI PRED SMRTJO, v njej ni videl koristi!

 

Prosili smo za prevoz koze iz Šentjerneja v Maribor. Nihče se ni javil, da bi priskočil na pomoč, NIHČE v celotni Sloveniji. Vedeli smo, da se kozi iztekajo minute življenja, prej kot slej, bi jo prišli evtanazirati. Srce nam ni dovolilo, da jo pustimo na cedilu in izigramo zaupanje do človeka. Brez oklevanja smo poklicali gospo, ki živi tam blizu, da je preverila, ali je koza še v hlevu in se podali na pot. Prijazen gospod nam je pokazal pot do domačije.

 

Koza je bila apatična, osamljena v hlevu. S strahom nas je gledala z enim očesom, drugega sploh nima več, iz jamice se je izcejal gnoj. Nohti na nogah niso bili postriženi več let, desna noga je deformirana in težko hodi, podhranjena, saj jo je sama kost in koža. Ko smo jo pripeli na povodec, je še zadnjič pogledala hlev, domačijo in korakala proti avtu. Bila je na zadnjem sedežu in nas vso pot milo, hvaležno gledala. Bila je presenetljivo umirjena, čutila je, da jo čaka lepa prihodnost in da smo ljudje, ki znamo pobožati, nežno govoriti in biti ljubeči do nje.

 

V večernih urah smo prispeli na ranč. Lastnik ranča je bil presenečen, že dolgo ni sprejel koze v tako slabem stanju. Danes je bila veterinarsko pregledana, ima postrižene nohte in spoznal jo je z ostalimi kozami, s katerimi se bo počasi privajala. Do takrat pa bo živela v miru in ločeno, saj je bila navajena samote in potrebuje svoj mir.

 

Poimenovali smo jo NATAŠA, po delavki iz komunalnega podjetja, njeni rešiteljici. Če nas včeraj ne bi poklicala, bi bila danes že evtanazirana.

 

Dolga, zapletena zgodba, a vendar ima SREČEN KONEC.

 

Koza Nataša bo živela srečno do konca svojih dni. Kljub slepoti na eno oko, deformirani tački, pomanjkanju človeške bližine in ljubezni, bo od danes naprej deležna le najlepšega. Ima kvalitetno hrano, mehko ležišče in obilo človeške ljubezni.

 

Žal njen lastnik ni bil deležen pomoči, pravega pristopa. Umrl je dokaj mlad in lahko bi se rešil iz začaranega kroga, če bi imel koga, ki bi mu znal pomagati. Naj počiva v miru.

 

Hvala vsem, ki podpirate delovanje zavoda Zadnje upanje.

Pa smo rešili še eno življenje. :)

 

Osnovni podatki:

ZADNJE UPANJE, Zavod za pomoč ljudem in živalim v stiski

Loka 120

3223 Loka pri Žusmu

TRR: SI56 0483 5000 2051 219

Paypal račun: paypzupanje@gmail.com

Kontakt:

zavodzadnjeupanje@gmail.com

051 320 719, Valerija