HAČI TIHO PROSI... ♥
Mojemu življenju do pred kratkim bi se lahko reklo pravi pekel.
Bil sem v rokah zlobnežev, kateri so se izživljali na mojem telesu.
Na prednji tački nimam šapice, naj bi mi jo odsekali, odrezali rep in na zadnji tački se učili delati amputacijo.
Tako imam le dve tački, kateri lahko uporabljam, ostali dve sta neuporabni.
Na zadnji tački bi mi bilo potrebno odrezati štrcelj od tačke, saj je nevarnost, da se mi bo pričela delati gangrena, kar pomeni odmrtje tkiva pri živem telesu, kar lahko privede do sepse- zastrupitve krvi, posledično celotnega telesa in smrt.
Ko so na meni naredili poizkuse, ali kako naj se izrazim, so me ni dolgo nazaj vrgli na ulico, mraz, visok sneg.
Tam zagotovo ne bi preživel. Vrgli so me dobesedno v smrt, zelo boleče umiranje.
Na ulici preživijo le najmočnejši, ne pa jaz, invalid...
K sreči so me opazili človeški angeli, video poslali več društvom.
Vsi so iskali rešitve na svoj način..
Pri zavodu Zadnje upanje so nemudoma kontaktirali zelo sposobnega veterinarja, človeka s srcem, g. Zoltana.
Naročili so mu, da me veterinarsko pregleda in namesti v penzion.
Naj stane koliko hoče, le pomagajte mu, so dejali.
Čeprav so se zavedali, da so ponovno odreagirali s srcem, ne z razumom in finančnimi zmožnostmi.
Trenutno sem na varnem v penzionu, kar pomeni visok strošek 105€/mesečno.
Lahko bi me namestili v katerega bolj ugodnega, a potrebujem posebno nego, pozornost, oskrbo..
V zavodu iščejo rešitve zame.
Obljubili smo mi, da bodo naredili zame VSE kar bo v njihovi moči.
A so mi prišepnili, da jim veliko ljudi predlaga evtanazijo...
Zavedajo se, da je skoraj nemogoče zbrati dovolj denarja za poseg, plačevati drag penzion in konec koncev najti človeka, ki bi me posvojil.
Le kdo bi posvojil invalida, ko pa je toliko zdravih kužkov, kateri iščejo dom in ga ne dobijo?
Vprašam pa vas, a mislite, da nimam srca, duše, čustev, če sem brez dveh tačk in repka?
Ravno tako si želim ŽIVETI.
Na ulici sem taval po visokem snegu približno 10 dni, skoraj brez hrane, brez zavetja, a sem preživel, zakaj?
Zato, ker imam VOLJO ZA ŽIVLJENJE in UPANJE.
Bil sem prepričan, da SEM NA CILJU, ko so me tople človeške roke odnesle na varno, a z žalostjo opazujem ljudi, kateri kimajo, obupujejo, izgubljajo upanje.
JAZ VEM, da bo uspelo, čeprav se mi niti približno ne sanja kako.
Vem le to, da nisem zaman trpel toliko časa in se boril.
Ustanoviteljica zavoda je začutila, da me poimenuje HAČI, po kužku iz filma.
Tisti Hači ni obupal vse do svoje smrti.
Ona VE in ČUTI, da tudi jaz ne bom.
Povezala se je s tremi klinikami, ortopedi.
Čaka na njihova mnenja, odločitve.
A ona sama je nemočna, želi si vaše predloge, rešitve, mnenja...
Prosim vas le - upoštevajte mojo ŽELJO PO ŽIVLJENJU.
Drugače sem vitalen, star dobro leto dni, prehitro je, da bi odšel za mavrico...
V kolikor podpiraš, da še živim, se prosim potrudi in napraskaj vsaj 1€ zame, to lahko vsak stori, le če ima voljo.
Kapljica na kapljico lahko pomeni ogromen ocean,...
Prav tako bom zelo vesel, če boš molil zame, da me opazi oseba, katera bi mi ponudila začasni, še bolje stalni dom.
Čimprej potrebujem poseg...
Bo uspelo?
namen: KUŽA HAČI
ZADNJE UPANJE, Zavod za pomoč ljudem in živalim v stiski
Loka 120
3223 Loka pri Žusmu
TRR: SI56 0483 5000 2051 219
Paypal račun: paypzupanje@gmail.com
Pomagate prav tako z nakupom katerega izmed izdelkov v našem virtualnem sejmu: https://www.facebook.com/media/set/?set=a.259373957522472.60822.192991600827375&type=3
Donirajo lahko prav tako podjetja. Pišite nam na mail: zavodzadnjeupanje@gmail.com in poslali vam bomo donatorsko pogodbo, katero lahko uveljavite pri dohodnini.
Postanete lahko podpornik na naši spletni strani: http://www.zadnjeupanje.si/sl/o-nas
Na zgornji povezavi lahko najdete kontakt naših volonterjev po Sloveniji za predajo donacij.
Hvala vsem, ki vam ni vseeno. ♥
V KOLIKOR NE NAJDEMO NAMESTITVE V SLOVENIJI IN NE ZBEREMO DOVOLJ SREDSTEV, SE BOMO MORALI ODLOČITI ZA EVTANAZIJO, DENAR PA VAM BOMO VRNILI NA VAŠ TRR.