Gospa Pepca potrebuje podporo

Z Radom Dobraš Nedovićem (društvo Društvo Aiša) sva včeraj obiskala gospo, katero sem nameravala obiskati že pred časom, a nikakor nisem časovno uspela. Do hiše sva morala peš, saj ni dovoza do tja. Nasproti sta prišli mucki in naju pozdravili. Ob prihodu naju je gospa z nezaupanjem do ljudi s strahom gledala, po pogovoru, pa se me je spomnila, celo moje ime, a me ni videla gotovo nekaj let. Ob vstopu v hišo sva bila oba pretresena...

Gospa živi sama z mucki, občasno jo obišče gospod. V dom upokojencev ne želi iti, želi si umreti in to doma. Njeno razpoložnje je nihalo, na trenutke je bila zelo vesela, spet drugo sekundo se je jokala kot dež, zaradi brezupa in čakanja na smrt, katera po njenih besedah ne želi priti.

Gospo povprašava o njenem zdravju, na kar nama med drugim pove, da ima ranico na prstu. Prosila sem jo, da mi jo pokaže. Ob pogledu na to "ranico" me je zmrazilo - manjka ji že 1/4 prsta, ima gangreno - prst ji odmira pri živem telesu. Pove, da si ga maže s kremo in poliva z žganjem, a ne poceli. Po dogovoru je le pristala, da jo jutri pod nujno peljem zdravniku! Po vsej verjetnosti bo potrebna hospitalizacija, upam da ne ampuntacija (odstranitev) prsta.

Na mizi so vaše donacije hrane, prašek... Gospa je bila več kot vesela.

Prispevke s pripisom - POMOČ PEPCI lahko nakažete na:

ZADNJE UPANJE, zavod za pomoč ljudem in živalim v stiski
Loka 120
3223 Loka pri Žusmu

TRR (IBAN): SI56 0483 5000 2051 219 (Nova KBM d.d.)
SWIFT/BIC: KBMASI2X

Namen: PEPCA

Koda: CHAR

Njeno zgodbo lahko tudi spremljate na Facebooku.

Obiska, klepeta je bila več kot vesela. V istem času je bila pri njej prijazna socialna oskrbovalka, katera ji je naredila topel obrok, pospravila po hiški, zalila rože.

Gospa Pepca je srečna, zdravje ji služi in to nam ogreje srce. Pozdravlja vse ljudi dobrega srca.

Ob vsakem obisku pa sprašuje, kje so prostovoljci, ki so včasih hodili k njej. Danes ni nobenega več blizu, kar je žalostno.

Nekega dne smo jo obiskali, nesli paket hrane, ob tem pa ugotovili, da dobesedno gnije pri živem telesu. Po pogovoru z njo, so vse institucije pozabile na njo, čeprav so pred leti obiskovale njeno, danes pokojno sestro. Takoj smo urgirali, jo odpeljali k zdravniku, ji rešili življenje. Lotili smo se tudi ureditve njene skromne, razpadajoče hiške.

Za pomoč smo prosili občino Šentjur pri Celju, CSD, RK, lokalno krajevno skupnost. Zanimivo, nihče se ni odzval in priskočil na pomoč gospe. Tako smo ubrali drugo pot - za pomoč pri vsemu prosili ljudi iz vse Slovenije. Skupaj nam je USPELO.

Hvala vsem, ki ste bili del pomoči in upanja za gospo. Skupaj smo dokazali, da ZMOREMO narediti ogromno, oz. veliko več kot državne institucije, katere so dolžne poskrbeti za ostarele, nikogaršnje. A žal praksa velikokrat pokaže ravno obratno. Včasih imamo občutek kot da je vsepovosd v igri le denar, vse manj pa srce, občutek za nekoga, ki je v stiski.

Na gospo seveda nismo pozabili. Za njo še vedno skrbimo - vse prostovoljno. Danes smo uredili grob njenih najdražjih. Nasadili rožice, prižgali svečko, zraven postavili aranžma. V bistvu malo, a za gospo in njeno dušo - neprecenljivo.

V kolikor bi želel kdo finančno pomagati gospe, bomo veseli. Bliža se namreč zima, kurjava bo občutno dražja, njeni prihodki pa kot vsi vemo, niso zadovoljivi, da bi dostojno preživela poletje, kaj šele zimo.

Dolgo vam že nismo javili, kako je z gospo Pepco.

Vsak vikend jo obiskujeta moja starša, sama časovno ne uspem priti do nje, se pa redno slišiva po telefonu. Včeraj sva dolgo klepetali in me je "okarala", kje hodim tako dolgo. :) Obljubila sem ji, da jo obiščem takoj, ko uspem, ji prinesem domače slive in hruške, katere si je zaželela.

Gospa se dobro počuti, zdravje ji služi. Povprašala je tudi o ostalih volonterjih, ki so na začetku redno hodili k njej, danes pa so pozabili na njo. Ne more pozabiti na družinico iz Luxemburga, kateri so se tako daleč pripeljali k njej na obisk in ji prinesli toliko dobrot. Vsak večer moli za njih. 

Danes je imela naša Pepca ponovno obisk. Več kot vesela je bila naše Enese Marković, Zorana Markovića, Cvety-Cvijete Vasiljević. Veselo so kramljali, veliko postorili.

Hvala vam iz srca, pravi angeli. Če že CSD nima skrbi med vikendi za njo, imamo pa skrb mi prostovoljci, kdo pa drug. Ja to je pa naša preljuba Slovenija, a vse preveč ljudi si še vedno zatiska oči...

Mucke bodo nekaj časa site :)